»Razstava ob tem zastavlja vprašanje, ali je bila pandemija, ki nas je skrila za maske, le srčni utrip, s katerim je lažje zadihal naš planet, ali lekcija, ki nam bo pomagala spremeniti paradigmo in temeljito razmisliti o tem, kakšen zrak želimo dihati ljudje.«

»Pomembno mi je bilo tudi to, da pokažem na tisto, kar je v umetnosti zanimalo Würtha, na tisto, kar so bile njegove preference. Na primer Richterja ali Kieferja, hkrati pa temu nisem želel dati velikega poudarka.«

»Ne gre za to, ali bom lahko nastopala, ko bom stara 80, 90, 100 let ali kar koli drugega. Moram najti sistem, v katerem se moje poslanstvo in moja zapuščina lahko nadaljujeta.«

»Pri fotografijah smo se skušali izogniti tistim klasičnim razgledniškim motivom, ki so znani vsem, čeprav se to ni dalo popolnoma. Nekaj posnetkov je bilo narejenih tudi iz letala, eden ali dva z dronom, potopili smo se tudi v Rinžo, da prikažemo podvodni svet.«

»Ni bilo lahko iz tako obsežne in raznolike zbirke izbrati umetniških del. Zame je bilo predvsem pomembno, da obiskovalcem ponudim rdečo nit, ki jih bo vodila in ki dejansko obstaja le v kronološkem smislu.«

»To je samorefleksija. Gre za to, kje sem se zmotil v svojih odnosih, kje sem naredil napako, kje sem sokriv. Dela so se rodila iz lastništva nad tem, kar imenujem radikalna inventura samega sebe, da sem brutalno iskren do sebe in upoštevam tiste, ki sem jih morda prizadel.«

»Zamisel za to razstavo se je porodila tri, štiri leta prej. Načrtovala sva, da bova to naredila skupaj, toda pred štirimi leti je Ulay žal umrl. Z Leno želiva uresničiti to zamisel, najino željo, saj delo nikoli ni bilo v celoti predstavljeno, vseh 12 let ne.«

»Verjamem, da je lahko to tema prihodnjih tednov.«

»Pajki so na tem planetu že skoraj 280 milijonov let, ljudje pa samo 300 tisoč.«